»Božiče sem prebil na bolniških oddelkih ter iz različnih odprtin vlekel zataknjene otročičke in božične okraske. Vendar ni bilo vse tako slabo.«

»Spadam med Jude, ki krasijo božično drevesce in ne berejo tore, ampak med kolegi sem veljal za dovolj judovskega, da bi moral z veseljem žrtvovati vsakoletni maraton žretja in buljenja v teve za dobrobit človeštva.«

»Vojna se je končala, / odvisno od tega, katero vojno imamo v mislih: tiste, ki smo jih začeli mi, / tiste pred njimi, pred tisočletji in več, / tiste, ki so jo začele z mano, ki sem jih izgubljala in zmagovala – / te vedno cvetoče rane.«

»Življenje je tesen prstan, ki nas drži ujete, / nevidni krog, ki ga nikoli ne prestopimo, / življenje je skorajšnja sreča, ki zavije mimo nas, / in tisoči korakov, ki jih ne zmoremo narediti.«

»Hkrati zaporniško subkulturo prepoznava povsod, v očeh policistov, ki ga po drži in pogledu takoj prepoznajo, tudi v predsednikovem govoru, naperjenem proti obrekovalcem Rusije, 'je prepoznal veliko besed, ki jih je prvič slišal v ječi'.«

»Pri teh knjigah mu je bil najbolj všeč njihov smisel za popolnost in gospodarnost. V dobri kriminalki ni nič odveč, vsak stavek, vsaka beseda ima pomen. In četudi ni pomembna, lahko postane pomembna – kar je enako. Svet iz knjige oživi in zakipi od možnosti, skrivnosti in protislovij.«

»Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje –, ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit.«

»kaj te bolj razkrije / vprašanje ali odgovor / izbira besede ali njena izreka / ali molk in pogled / in način kako si prižgem cigareto / in to da si jo sploh prižgem / eno / dve / ali humor in glasen smeh«

»Na božji tron namreč postavim svojega ata.«